Ikonografija

Splošne informacije o ikonografiji.

 

S simboli so v zgodovini, pa tudi danes, človeku - udeležencu nekega pravnega dejanja nazorno, na zelo viden ali vpadljiv nači predstavili pravni pomen in posledice dejanja, ki ni bilo skladno z družbeno dogovorjenimi standardi.

Pravna ikonografija proučuje simbolno v pravu. Človek, ki je semantično, simbolno in zakramentalno bitje, je s tvorjenjem in sam kot simbol dejavno deloval, ko je bila družba nepismena ali malo pismena. Kot semantično bitje, je človek ustvarjalec simbolnega, že sam po sebi je simbol in kadar deluje, je živo znamenje prisotnosti pravičnosti.

Z vidika triasa: simbolno, semantično, zakramentalno - je ikonografija prispevala k razumevanju dejanja in poskrbela, da so si udeleženci  in priče pravno dejanje bolje zapomnili. Simbolna dejanja, npr. značilna za bavarske priče, so imela in izkazovala ta trias. Listina, ki so jo izstavili v okolici Maribora in kjer so pričali odličniki, med drugimi tudi Riher iz Maribora ali Ortolf in Konjic (Listina, 1164‑1180, podelitev posesti na Pesnici, Gradvio za zgodovino Maribora, Jože Mlinarič: Wluingi et Ottonis fratrum de Chaphenberc, Erchingeri de Nuzperc, Ortolfi de Gonwiz, Wodalrici Liehtprenne, Adilberti de Eppenst(ein), Hainrici de Uateisdorf, Heinr(ici) de Tunsperk, Ottonis de Wartenburc, Gerungi de Enstal, Wdalrici Cubertel, Richeri de Marpurch) in te priče so za nedvoumno (non dubitavit) potrditev sklenjenega posla potegnili za ušesa ("in conclusione per aurestractorum firmare non dubitavit testimoniis").

Poleg simbolnih znamenj, je v Ikonografiji izrednega pomena telesna drža (kretnje): npr. že iz same oblike obraza je mogoče razbrati status osebe (status libertatis). Je obaz osebe narisan v celoti, je avtor ilustracije želel povedati, da gre za svobodno osebo, je oseba samo s pol obraza, je avtor ilustracije želel poudariti nesvoboden ali podložen status osebe (Saško ogledalo, postavitev v vazalski odnos, Zemljiški gospod - podložnik).